Osnovna stran Miroljubno kmetijstvo Kmetije v Sloveniji Stojnica v Mariboru

Pridelki iz miroljubnega
kmetijstva iz Nemčije

 

ANKETA

Tiskovna sporočila

 

Uničujoče neurje in intenzivno kmetijstvo (19.7.2011)

 Pred kratkim je divjalo na področju občin Bistrica ob Sotli, Kozje, Brežice, Laško, Pomurje … hudo neurje s točo, ki je uničilo poljske pridelke na okoli 2000 hektarih in poškodovalo več sto hiš in gospodarskih poslopij. Uničeni so celotni vinogradi, polja s koruzo in pšenico, vrtnine, nasadi jablan ... Ena izmed očividk, 80 let stara gospa, je rekla, da česa podobnega v svojem življenju še ni doživela.

Očitno je, da so naravne katastrofe vedno hujše in jih je vedno več. Tako se izpolnjujejo napovedi nekaterih, da bo zaradi podnebnih sprememb prišlo do vedno hujših vremenskih ekstremov in da jih bo vedno več. Že sedaj gredo škode zaradi klimatskih sprememb v milijarde. Kaj šele bo, če se bo realizirala napoved, da lahko pride do katastrof v takšnem obsegu, kot jih še nismo poznali. Ta napoved lahko kmalu postane realnost, saj se spremembe dogajajo hitreje, kot so to napovedovali strokovnjaki. Led na Grenlandiji in Antarktiki se topi hitreje od napovedi, tudi oceani se segrevajo hitreje od napovedi, arktično območje se spreminja hitreje kot katero koli drugo območje ...

Podnebne spremembe pomenijo po mnenju mnogih največjo grožnjo sedanji in prihodnji družbi, večjo kot vojne in terorizem. Prinesle bodo oz. že prinašajo pomanjkanje pitne vode in hrane, poplave in suše in druge katastrofe, nastajajo tudi nove bolezni. Pride lahko do velikih socialnih in kulturnih razlik ter selitve velikega števila ljudi. Tudi Sloveniji ne bo prizaneseno oz. ji že ni več.

V sfero ekstremnih vremenskih pojavov, ki imajo svoj vzrok v podnebnih spremembah, je z veliko gotovostjo mogoče uvrstiti tudi uvodoma navedena uničujoča neurja, kakor tudi dolgotrajne suše ali dolgotrajno deževje. Že dolgo mnogi strokovnjaki po svetu opozarjajo, na neizpodbitno dejstvo, da ima človek s svojimi nepravilnimi posegi na in v zemljo glavni delež za to. Še posebej intenzivno kmetijstvo, ki ima poudarek na živinoreji ima velik delež v uničevanju klime, ki se zaradi tega vedno hitreje spreminja na slabše. Pesticidi in drugi strupeni pripravki uničujejo okolje in s tem spreminjajo naravno ravnovesje. Množična živinoreja s svojimi toplogrednimi plini povečuje segrevanje zemlje, ki nato vpliva na celoten zemeljski sistem. Toplogredni plini, ki prihajajo iz intenzivnega kmetijstva, še posebej iz množične živinoreje, po nekaterih podatkih presegajo več kot polovico vseh emisij toplogrednih plinov. Zastavlja se vprašanje: »Kam to vodi?« Planira se namreč bistveno večja potrošnja mesa kot sedaj. Posledica tega je še večje izsekavanje in sežiganje tropskih gozdov za pridobivanje travniških in njivskih površin za hrano živali.

Kot že navedeno, tudi Sloveniji ne bo prizaneseno. Poplave, suše in drugi katastrofe si bodo vedno hitreje sledile. Odgovorni namreč ničesar pomembnega ne storijo, kljub dejstvu, da jih na to opozarjamo že vrsto let. Če se postavimo v vlogo prizadetih kmetov, ki tarnajo zaradi posledice neurij, ki jim je vzela ves njihov pridelek in naredila škodo na gospodarskih poslopjih, jih lažje razumemo, kajti nihče si ne želi doživeti tega. Odgovorni v državi rešitev ponujajo le v denarni pomoči vseh davkoplačevalcev, ne želijo pa videti in slišati, že prej omenjenih vzrokov za nastanek neurij, poplav, suš, toče,… Ali bo navkljub naraščajoči gospodarski in finančni krizi, v Sloveniji v prihodnjih letih na voljo še dovolj finančnih sredstev za povračilo škode? Minister za kmetijstvo zadnje čase rad poudarja nujnost samooskrbe Slovenije s hrano. Uničene pridelke ne more nadomestiti nobena finančna podpora, kajti denarja ne moremo jesti. Rešitev vidimo in ponujamo že vrsto let, v zmanjševanju živinoreje in v spremembi načina kmetovanja. Nujno potrebno je čim prej preiti na podnebju in naravi prijazno miroljubno kmetijstvo, ki lahko Sloveniji res prinese samooskrbo. Obstoječi način kmetovanja, s poudarkom na živinoreji nam ne prinaša samooskrbe.

Radi bi opozorili še na eno zelo pomembno dejstvo. Več kot 100.000 prostoživečih živali letno lovci obsodijo na smrt, ker naj bi povzročile škodo zaradi objedanja v kmetijstvu, čeprav letno ne presega milijon evrov. Ta škoda je zanemarljiva v primerjavi s škodo, ki jo storita neurje ali toča v nekaj minutah (samo na Kozjanskem je nastalo za dvanjast milijonov škode), pa vendar se nihče v državi ne čuti odgovornega za njihov poboj. Živalim pripada njihov življenjski prostor in hrana, ki jim jo jemljemo. Torej diskusije okrog nastale škode v kmetijstvu s strani prostoživečih živali, so nesmiselne.

 

Bakterija Ehec prihaja iz množične živinoreje (8.6.2011)

 V Evropi vedno več ljudi umira zaradi bakterije E.coli oz. njene oblike Ehec, število okuženih iz ure v uro narašča, pri čemer zdravniki poročajo o hudem trpljenju okuženih bolnikov. Po poročanju medijev gre za novo obliko zelo nevarne bakterije Ehec, ki je mešanica dveh različnih tipov te bakterije. Bakterija je posebno odporna na antibiotike, proizvaja pa tudi veliko število strupenih snovi. Bakterija E.coli, vendar drugačnega tipa kot v Evropi, razsaja tudi na Japonskem, kjer se je okužilo najmanj 15 obiskovalcev neke restavracije, kjer strežejo meso na korejski način.

Raziskovalci še ne vedo, od kod izvira ta bakterija. „Šele današnja oblika kmetijske proizvodnje z monokulturami in množično vzrejo živine je ustvarila pogoje, da so povzročitelji, kakršen je Ehec, postali tako agresivni in se zlahka širijo“, je povedal Gary Zörner, vodja Laboratorija za kemične in mikrobiološke analize iz Nemčije (Delo, 1.6.2011). Sprašuje se tudi, zakaj ne raziščejo gnoja, saj bakterija izvira iz živalskih izločkov, pravi pa tudi, da je strategija, da se raziskuje le zelenjava, neodgovorna in napačna.

Čeprav znanstveniki še niso odkrili izvora okužbe, pa je izvor bakterije oz. mesto, kjer se nahaja znan že dolgo. Bakterija E.coli oz. njeni podtipi, vključno z bakterijo Ehec, se nahajajo v črevesju žival, predvsem goveda. Več kot je živali skupaj na določenem mestu, več je bakterij. Ker je v množični živinoreji na neki farmi veliko število živali, je tam tudi ogromno teh bakterij. Zato je množična živinoreja glavni vir te smrtonosne bakterije. Poleg tega se v iztrebkih goveda nahajajo povzročitelji še preko 40 nevarnih obolenj, ki so 50 do 100-krat bolj koncentrirani kot v človeških iztrebkih, odpadki farme s 10.000 glavami govedi so enaki mestu s 100.000 prebivalci, pri proizvodnji mesa se uporablja tudi ogromne količine pesticidov, antibiotikov in različnih hormonov, ki kontaminirajo okolje. V britanskem medicinskem žurnalu "The Lancet" je pred časom pisalo, da so vse nove kužne bolezni preteklih 20 let prišle od živali.

Množična živinoreja je očitno tempirana bomba, katere vžigalna vrvica je vedno krajša. Slej kot prej bo ta vrvica zgorela in takrat bodo ljudje zaradi razno raznih vzrokov, ki prihajajo iz masovne živinoreje, množično trpeli in umirali. Tako kot zaradi njih množično trpijo in umirajo živali. Kar seješ, to žanješ, je pravilo, ki ga takšni dogodki nedvoumno potrjujejo. Uničena narava, podnebne spremembe, civilizacijske bolezni, neizmerno trpljenje živih bitij in njihovo umiranje, so rezultati konvencionalnega kmetijstva, na čelu z živinorejo. Ker oblastniki ne razmišljajo o ukinitvi takšnega uničevalnega kmetijstva, se bo družbena škoda samo še večala, vedno več ljudi in živali bo mrtvih.

Izvor okužbe z bakterijo Ehec se po besedah Garyja Zörnerja išče samo v zelenjavi. V zelenjavi se seveda lahko najde ta bakterija, vendar je nanjo lahko prišla samo iz živinorejskih farm, saj je tam „doma“. Prenos se je po vsej verjetnosti vršil preko okužene vode ali z gnojnico, s katero so polivali kmetijske površine.

Mnogi so s prstom pokazali na zelenjavo kot krivca okužb. Ali je ta res krivec? Ali ni krivec množična živinoreja, kjer nastajajo vedno hujše oblike raznih bakterij, proti katerim že sedaj ni in po vsej verjetnosti tudi kasneje ne bo zdravil oz. pomoči? Zato je konvencionalno kmetijstvo z živinorejo na čelu potrebno čim prej zamenjati z ljudem, naravi in živalim prijaznim kmetijstvom, npr. miroljubnim, kjer ni kemije in živinoreje in kjer poteka kmetovanje po načelih zlatega pravila, ki se glasi: „Kar nočeš, da tebi kdo stori, tega tudi ti nikomur ne stori“.

 

V miroljubnem kmetijstvu ne more biti pomora čebel (3.5.2011)

V zadnjih dneh se je zopet zgodil obsežen pomor čebel v Pomurju. V približno 2500 panjih je umrlo na milijone čebel, ogroženih je več kot 10% vseh pomurskih čebel. Vzrok pomora čebel še ni dokončno znan, v prvih analizah so ugotovili prisotnost aktivne snovi klofianidin, s katerim razkužijo semena koruze in oljne ogrščice, da so odporna na škodljivce. Zato je država sprejela prepoved prometa in uporabe določenih strupenih zaščitnih sredstev.

Ne glede na to, kaj je konkreten vzrok za zadnje pomore čebel, pa je jasno, da je osnovni vzrok za vse te pomore čebel napačen način kmetovanja. Prevladuje namreč tip kmetijstva, ki gradi na raznih kemičnih sredstvih, s katerimi škropijo rastline ali obdelujejo semena. Gre za pesticide, herbicide in druga kemična sredstva, na veliko se uporablja tudi gnojnica, vse z namenom, da se pridela čim več hrane. Predvsem je ta namenjena za masovno živinorejo, iz katere potem prihajajo meso, mleko in druga živila živalskega izvora.

Meso, ki za človeka sploh ni potrebno, saj je dokazano, da je lahko človek živi tudi samo z rastlinsko prehrano, pa še bolj zdrav je, kajti meso je rizični faktor za mnoge civilizacijske bolezni, v prenesenem smislu mori čebele. Kajti za velike hektarske donose, ki so potrebni za prehrano milijard živali, ki jih pokoljejo za prehrano ljudi, je potrebno na veliko uporabljati razne kemične preparate, ki so v svoji osnovi strupi in izredno nevarni za občutljiva bitja narave, kot so čebele in druge živali. Seveda pa tudi za človeka. Če ne bi bilo masovne živinoreje oz. bi bili ljudje vegetarijanci ali vegani, sploh ne bi bilo potrebno uporabljati kemije, saj bi bilo potrebno pridelati bistveno manj hrane. Zakaj? Zato, ker lahko na površini, na kateri npr. pridelamo hrano za živali, ki dajo meso za 10 ljudi, dobimo hrano za 100 ljudi, če bi bila ta površina zasejana z rastlinami, npr. grahom, prosom, lečo, ajdo ali ječmenom. Ali drugače: za 1 kg govedine je potrebno približno 10 kg pšenice.

Če bi opustili masovno živinorejo, bi lahko tako na manjši površini kot je v kmetijski uporabi sedaj pridelali več hrane za ljudi. In ne bi bilo potrebno imeti velikih hektarskih donosov, s čimer bi odpadla tudi potreba po kemiji. Naravo in živali bi to izredno razbremenilo. Pravo zaščito čebel in drugih živali v naravi lahko tako nudi samo tip kmetijstva, ki ne uporablja gnojnice, pesticidov in drugih kemičnih sredstev in ne temelji na izkoriščanju živali za človekove potrebe.

Pesticidov, herbicidov, gnojnice in drugih strupov ne uporablja miroljubno kmetijstvo, v katerem tudi ni živinoreje za potrebe ljudi. Zlato pravilo »Kar nočeš, da tebi kdo stori, tega tudi ti nikomur ne stori« je postalo v miroljubnem kmetijstvu vodilna misel pri delu za naravo in živali. Njive dve leti rodijo, tretje leto počivajo. Glavna pozornost je namenjena življenju v tleh, saj zdrava tla pomenijo zdrave plodove. V zdravih njivskih tleh najdejo rastline vse, kar potrebujejo za rast in tako ne potrebujejo kemičnih gnojil ali gnojnice in tudi kemičnih »zaščitnih sredstev za rastline« ne. Ker so zdrave in močne, se lahko ščitijo same. Na ta način se v rastlinskem svetu ponovno vzpostavlja tudi raznolikost vrst: na poljih raste vedno več divjih zelišč in vedno več je tudi prostoživečih živali.

Miroljubno kmetijstvo je raj za čebele, saj jih to kmetijstvu ne ogroža. Nasprotno pa je v konvencionalnem kmetijstvu: čebele so vedno bolj ogrožene. Če izumrejo čebele, potem se bo tudi človeku zelo slabo pisalo. Zato je potrebno čim prej opustiti napačen način kmetovanja.

 

Dan Zemlje (18.4.2011)

Zadnja leta 22. aprila praznujemo dan Zemlje. Čeprav se mnogi trudijo, da bi prenehali z onesnaževanjem planeta Zemlje, pa je ta vedno bolj onesnažena, saj se dejavnosti, ki onesnažujejo Zemljo, širijo oz. intenzivirajo. Eden izmed največjih uničevalcev in onesnaževalcev Zemlje, če ne celo največji, je množična živinoreja. Ta ima izjemno negativne vplive na okolje, podnebje, zdravje ljudi in seveda na živali, ki so največje žrtve te oblike kmetijstva, saj vsako leto za prehrano ljudi po svetu zakoljejo kakšnih 50 milijard živali, od tega več kot 30 milijonov v Sloveniji.

Množična živinoreja ima izjemno velik delež v izpustih toplogrednih plinov, ki uničujejo podnebje.

O tem kolikšen je delež živinoreje v omenjeni bilanci, so različni podatki: od 18% po mnenju OZN (FAO 2006) do več kot 51% po mnenju dveh okoljevarstvenih znanstvenikov iz Svetovne banke (2009). Ne glede ali predstavlja množična živinoreja polovico izpustov toplogrednih plinov ali ne, je izjemno škodljiva za podnebje. V vsakem primeru je njen delež v podnebni bilanci bistveno večji kot je delež svetovnega prometa.

Živinoreja izjemno uničuje tudi okolje. Pri proizvodnji mesa se uporablja ogromno pesticidov, antibiotikov in različnih hormonov, ki kontaminirajo okolje. Živinoreja prispeva kar 50% k poluciji vodnih virov, v iztrebkih govedi pa se nahajajo povzročitelji preko 40 nevarnih obolenj, ki so 50 do 100 krat bolj koncentrirana kot v človeških. Z množično živinorejo se od živali na človeka prenašajo vedno nove bolezni. Porazni so tudi podatki o izkoristku pretoka energije skozi agroekosistem: riba poje 1,6 kg hrane, da pridobi 1 kg teže, prašič 4 kg, govedo pa za prirast kilograma telesne teže poje kar 9 kg pšenice. Koliko ljudi je mogoče prehraniti z 9 kg pšenice in koliko z 1 kg govedine. Po svetu pa je 1 milijarda lačnih ljudi!

Meso kot produkt živinoreje je tudi rizični faktor za mnoge civilizacijske bolezni. Te so v porastu, zaradi njih umira po svetu desetine milijonov ljudi. Meso je rizični faktor za bolezni srca in ožilja, rak, sladkorno bolezen, škoduje kostem, negativno vpliva na duševnost in podobno. O tem je mnogo znanstvenih raziskav.

Živinoreja je z živali živalskega porekla zaradi svojih skrajno negativnih družbenih posledic zelo škodljiva in povzroča neverjetne družbene stroške, samo za zdravljenje civilizacijskih bolezni je potrebno desetine milijard evrov. Kakšni so stroški glede uničevanje okolja in podnebja, pa se sploh ne ve ali pa se ne pove. Zato je potrebno množično živinorejo opustiti in jo nadomestiti z kmetijstvom, ki je naravi, ljudem in živalim prijazno. Takšno pa je miroljubno kmetijstvo.

Miroljubno kmetijstvo je način kmetovanja, ki pomeni pridelavo kvalitetnih in zdravih živil v polnem soglasju z življenjem narave. Gre za klimi prijazno kmetijstvo brez živinoreje (oz. uporabe živali za zadovoljevanje človekovih potreb), brez gnojenja z gnojem in gnojnico ter brez kemije, ki se je začelo razvijati v Nemčiji pred 24 leti. Ena izmed glavnih skrbi v miroljubnem kmetijstvu je skrb za nego življenja v tleh, to je delovanju mikroorganizmov in malih oz. najmanjših živali, ki proizvajajo hrano za rastline, rahljajo tla in jih ohranjajo zdrava. Vsako tretje leto se polje pusti v prahi, da se regenerira in razvije življenje v tleh. V zdravih njivskih tleh najdejo rastline vse, kar potrebujejo za rast so močne, zdrave in se lažje same ščitijo ter tako ne potrebujejo nobenih kemičnih zaščitnih sredstev. Kmetje miroljubnega kmetijstva se tako trudijo živeti v miru z vsemi življenskimi oblikami, ščitijo živali, naravo ter posredno tudi ljudi. Zlato pravilo: „Kar nočeš, da tebi kdo stori, tega tudi ti nikomur ne stori“ je postalo v miroljubnem kmetijstvu vodilna misel pri delu za naravo, živali in vse ljudi.

 

Vegansko prehranjevanje je v veliki meri rešitev za mater Zemljo

Če bi človeštvo spoštovalo naravne zakone in strmelo k življenju v miru z vsem, torej brez ubijanja in izkoriščanja, bi se lahko veselili dneva Zemlje ali pa sploh ne bi bilo potrebe imeti posebnega dneva v ta namen. Žal pa je v tem našem času odnos človeštva do naše hraniteljice Zemlje več kot katastrofalen. Čeprav živimo v 21. stoletju, ko naj bi živeli v civilizirani in kulturni družbi, kot nam to želijo nekateri prikazati, nam pogled na Zemljo in v Zemljo pokaže popolnoma drugačno sliko. Vidimo, da je naš planet, ki je bil izjemno bogat z rudninami, rastlinskimi in živalskimi vrstami, izropan, onesnažen, zastrupljen, skratka bolan. In nobenega dvoma več ni, da smo vse povzročili, naredili mi ljudje. Zemljo smo dobili čisto, neokrnjeno, da pazimo nanjo, ter ostanemo dobri gospodarji, ki znamo njene dobrine enakopravno in pravilno podeliti. Pa smo res takšni?

Že nekaj časa se spreminja podnebje in Zemlja se vedno bolj segreva, lahko bi rekli, da ima vročino. In če ima nekdo vročino potrebuje pomoč, zdravljenje, mirovanje. Smo pripravljeni to storiti za našo hraniteljico, smo pripravljeni se malo ustaviti, razmisliti o tem vsaj ob svetovnem dnevu Zemlje?

Velika večina znanstvenikov meni, da je za te spremembe kriv izključno človek s svojo dejavnostjo, kot so nepravilni posegi v Zemljo ( atomski poskusi, industrija). Eden izmed glavnih razlogov za klimatske spremembe je tudi živinoreja. Ta je prepoznana kot največja grožnjo okolju in s škodljivimi toplogrednimi plini bistveno bolj uničuje podnebje kot npr. celoten svetovni promet (poročilo FAO, november 2006).

V naravi veljajo naravni zakoni. Človek jih lahko krši, ne more pa jih spremeniti. Eden izmed njih je, in velja za celotno vesolje, zakon setve in žetve, torej, kar seješ, to žanješ. Povezava živinoreja in klimatske spremembe jasno kaže na veljavnost zakona setve in žetve. Človek preko živinoreje uničuje živali in naravo ter s tem planet Zemljo. Ker pa je s tem posegel v naravne zakone oz. procese, se mu vse to vrne. Planet Zemlja mu je začel vračati vse negativno, kar je človek prizadejal Zemlji oz. njenim oblikam življenja. Trpljenje živali in rastlin zaradi človekove negativne dejavnosti postaja trpljenje ljudi. Smrt živali se spreminja v smrt ljudi. Bolezni živali postajajo bolezni ljudi. In podobno. Ne gre za maščevanje Zemlje, temveč človek dobi nazaj samo to, kar je ustvaril in mu zato pripada. Naša lastnina je torej tudi vse negativno in ne samo pozitivno.

Kaj bi se zgodilo z materjo Zemljo, če bi se vsi prebivalci našega planeta prehranjevali z rastlinsko hrano? Zemlja bi si v veliki meri oddahnila od uničujočega človeka, kajti vegansko prehranjevanje bi prineslo nov način razmišljanja in s tem tudi zmanjšanje potrebe po izkoriščanju Zemlje. Seveda bi šel razvoj človeštva naprej, ne nazaj, ampak ne z uničevanjem in izkoriščanjem. To kar počnemo danes, sploh ni razvoj, ampak uničevanje bivalnega prostora za vse oblike življenja in najverjetneje direktna pot v samouničenje. Razvoj pomeni način življenja brez uničevanja, ubijanja, izkoriščanja, zastrupljanja, ropanja Zemljinih organov in krvi, način življenja brez nadrejenih in podrejenih, brez bogatih in revnih, torej pravilen razvoj pomeni življenje, kjer bi lahko imeli razna pomagala in sredstva pri vsakdanjih opravilih na sončno energijo, ki je najbolj čista in neomejena ter spoštuje zlato pravilo: kar ne želiš, da tebi kdo stori, ne stori ti drugemu.

 

Kmetijski minister podcenjuje posledice živinoreje (25.3.2009)

V oddaji Ljudje in Zemlja so prvega marca gostili ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Milana Pogačnika. Na vprašanje kako komentira poročilo Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO),v katerem pravijo, da je živinoreja največja nevarnost za okolje, saj ustvarja več toplogrednih plinov kot celoten svetovni promet in je glavni vzrok degradacija zemlje in vode, je skušal podceniti ta dejstva z besedami: »Moram reči, da poznam še veliko drugih večjih težav, če bi mogoče začel kar pri industriji, res pa je, da tudi živinoreja k temu lahko prispeva. Vendar je pri odgovoru na takšna vprašanja vedno treba ubrati srednjo pot, ki upošteva vsa mnenja. Tako kmete, ki se ukvarjajo s konvencionalnim in ekološkim kmetijstvom. Veliko stroke je tukaj potrebno in modrih odgovorov, ki bodo skušali zadovoljiti in eno in drugo stran. Ob tem, da imamo cilj pred sabo, da ohranimo kmetijske površine, čimbolj čiste in prijazne do okolja in ljudi.«

Henning Steinfeld, vodja oddelka FAO za informacije o živinoreji in politiko živinoreje ter glavni avtor poročila, pravi, da je za izboljšanje razmer nujno potrebno ukrepanje.“ (Rim, 29. november 2006) Kmetijskega ministra zato javno sprašujemo kako bo ukrepal na podlagi tega poročila, ki jasno dokazuje, da je živinoreja največja grožnja za človeštvo. Ali bo še najprej iskal modre odgovore od t.i. strokovnjakov in s subvencijami podpiral to izredno uničujočo gospodarsko panogo, hkrati pa se izogibal odgovornosti za vedno bolj onesnažene vodne vire, pomore čebel in drugih živalskih vrst, razvoj škodljivcev zaradi neodpornih rastlin, degradacijo zemlje. Če gospod minister že podpira živinorejo, je pošteno od njega, da je pripravljen prevzeti odgovornost za vse negativne posledice, ki jih povzroča živinoreja. Kajti po slovenski ustavi ni dovoljeno uničevati naravnega bogastva.

Predsednik Evropske agencije za varno hrano se sprašuje, ali ni morda „moralno in etično oporečno“ z žitaricami hraniti živali, medtem ko mnogi ljudje stradajo.

Britanski minister za okolje Ben Bradshaw je na novi vladni spletni strani svetoval kupcem, naj planetu pomagajo tako, da se izogibajo mesnim in mlečnim izdelkom.

Odpovedovanje mesu pomeni drastično zmanjšanje stroškov za ohranjanje podnebja.

Odpovedovanje mesu drastično znižuje stroške ohranjanja podnebja /do lete 2050 je možno prihraniti20 bilijonov dolarjev.

Odpoved burgerju in jutranji slanini pri zajtrku, bi zmanjšala stroške boja proti klimatskim spremembam za 20 bilijonov dolarjev. To je drastično dognanje študije Netherlands Environmental Assesment Agency, ki je izračunala gospodarske stroške moderne prehrane, bogate z mesom...

Znan zdravnik dr. med. Hans Günter Kugler trdi: Za zadostno človekovo preskrbo z beljakovinami ni nujno uživanje mesa in rib. Čeprav je prehrambena veda to nedvomno dokazala že pred mnogimi leti, še vedno veliko ljudi verjame – tudi zdravstveni delavci – da se brez mesa ne da zadovoljiti potreb po beljakovinah.

Se minister zaveda, da je največji in glavni vzrok vseh bolezni rastlin, živali in ljudi množična reja živali. Za pridelavo tako velike količine hrane, kot je potrebna za krmo živali, ki jih gojijo za zakol, se namreč že nekaj desetletij trudijo iz zemlje potegniti več kot zemlja zmore. Na polja trosijo veliko kemije, živalskih izločkov, prepojenih s hormoni in antibiotiki – vse s ciljem, da zraste čim več hrane za vedno več živali. Tudi nove hibridne sorte so razvili iz istega razloga: pridelati čim več krme, ne glede na kvaliteto in posledice za naravo, živali in ljudi.

 

Ob svetovnem dnevu veganstva
Veganska hrana - rešitev za največje težave človeštva (31.10.2008)

 Od leta 1994 po celem svetu prvega novembra praznujejo svetovni dan veganstva. Na ta dan je leta 1944 Britanec Donald Watson ustanovil prvo vegansko društvo na svetu. Danes lahko rečemo, da ima ta dan vedno večji pomen, kajti čedalje več raziskav potrjuje, da je veganska hrana najboljša zaščita za zdravje ljudi. »Rastlinska prehrana bi samo v Združenih državah Amerike vsako leto lahko rešila pred smrtjo in boleznimi na sto tisoče ljudi,« so besede T. Colina Campbella, avtorja knjige Kitajska študija, v kateri je objavil kopico rezultatov o škodljivosti hrane živalskega izvora. Ironično je, da praznik veganstva v Sloveniji sovpada z dnevom mrtvih. Torej dokazano je, da je meso in živalski proizvodi rizični faktor za mnoge civilizacijske bolezni, kar pomeni, da se tako vsako leto ob dnevu mrtvih spominjamo tudi tistih, ki so umrli zaradi uživanja napačne prehrane. Lahko torej sklepamo, da bi mnogi ljudje, ki so danes že pokojni, morda še živeli, če bi uživali vegansko hrano. Zastavlja se vprašanje ali lahko krivdo za njihovo predčasno smrt pripišemo tudi tistim, ki sestavljajo smrtonosne jedilnike? In se celo na vse kriplje trudijo obdržati živali na krožniku, čeprav poznajo študije o škodljivosti živalske prehrane. Res čudno in težko razumljivo, še posebej morda za nas kmete, ki vedno močneje občutimo posledice masovne reje živali v kmetijstvu. Gre namreč za vedno hujše klimatske spremembe in katastrofe, ki nam otežujejo delo na poljih, sadovnjakih ali rastlinjakih. In prav reja živali za našo hrano je glavni  krivec za vedno hujše katastrofe. O tem govori vedno več strokovnjakov tudi pri nas v Sloveniji. Tako je pred kratkim za časopis Večer znana slovenska klimatologinja dr. Lučka Kajfež Bogataj izjavila:  

»Če imamo torej resnično voljo spremeniti svoj odnos do okolja in podnebnih sprememb, ni dovolj, da to počnemo le za volanom, s privijanjem termostatov in nameščanjem solarnih sistemov. Začnimo tudi pri svojem krožniku.«

Vegansko prehranjevanje bi pomenilo nepredstavljiv korak naprej v razvoju za človeštvo, mati zemlja pa bi si v veliki meri oddahnila, kajti veganstvo bi nam prineslo tudi nov način razmišljanja ter tako vedno manjše potrebe po izkoriščanju Zemlje. Kot že rečeno, razvoj bi šel lahko naprej, ne nazaj, ampak ne na račun uničevanja in izkoriščanja. Trdimo, da to kar človek počne danes, ne moremo imenovati razvoj, ampak uničevanje bivalnega prostora za vse oblike življenja in najverjetneje direktna pot v samouničenje. Za nas razvoj pomeni način življenja brez uničevanja, ubijanja, izkoriščanja, zastrupljanja, ropanja, način življenja brez nadrejenih in podrejenih, in v družbi višjega srednjega sloja, kjer bi lahko imeli prav tako razna pomagala in sredstva pri vsakdanjih opravilih, seveda na sončno energijo, ki je najbolj čista in neomejena, kjer bi se na vseh področjih življenja spoštovalo in živelo po našem vodilu, zlatem  pravilu: Kar ne želiš, da tebi kdo stori, ne stori ti drugemu.  

   

Uživanje mesa povzroča lakoto v svetu (18.6.2008)

„Najbolje bi bilo, da bi vsi postali vegetarijanci“. To je priporočilo vodje Agencije Združenih narodov za podnebne spremembe, Yva de Boerja, ki je v Nemčiji prisostvoval pogovorom o podnebju pod okriljem Združenih narodov. S tem se je med drugim odzval na kritiko, da so ukrepi za boj proti podnebnim spremembam deloma odgovorni za porast cen hrane in energije. Za pridobivanje biogoriv, s katerimi nadomeščamo motorni bencin in s tem zmanjšujemo emisije CO2, se, na primer, uporabljajo kmetijski pridelki, sicer namenjeni prehrani.

Tudi predsednik Evropske agencije za varno hrano se sprašuje, ali ni morda „moralno in etično oporečno“ z žitaricami hraniti živali, medtem ko mnogi ljudje stradajo. V pogovoru za časopis Times je utemeljeval, da je čas, da EU ukine prepoved uporabe živalskih ostankov za prehranjevanje prašičev in piščancev. Ukinitev prepovedi bi omogočila, da bi žitarice namenili milijonom stradajočih.

V društvu seveda tega ne podpiramo, zanimivo pa je to, da tudi politiki vedno bolj ugotavljajo kako potratno in nerentabilno je krmiti živali za meso.

Organizacija Združenih narodov za kmetijstvo in prehrano, ki je gostila vrh v Rimu, o katerem se je zelo veliko govorilo in pisalo, pa opozarja na možnost svetovne katastrofe, do katere bo prišlo, če hrana ne bo dosegla tistih delov sveta, ki jo najbolj potrebujejo. Vir: BBC Daily e-mail

Vzpodbudno je, da tudi nekateri najbolj odgovorni politiki spoznavajo uničujoče posledice živinoreje, ki je eden izmed glavnih krivcev za lakoto v tretjem svetu. Poglejmo zakaj: Na določeni površini zemlje, ki služi za krmo živali, z mesom teh živali nahranimo deset ljudi, če bi bila zasejana npr. z grahom, prosom, lečo, ajdo ali ječmenom, namenjeno za hrano ljudi, pa nahranimo sto ljudi. Torej brez mesne produkcije bi človeštvo imelo dovolj hrane tudi brez uporabe pesticidov. Več kot 50% vsega žita se porabi za krmo živali, tretjina afriškega pridelka arašidov, ki je bogat z beljakovinami, je namenjenega krmi zahodnoevropske živine in perutnine. Za pridelavo 1 kg žita potrebujemo 60 litrov vode za 1 kg mesa pa 2500 do 6000 litrov vode. čunano in dokazano je, da bi se dodatno lahko prehranilo 100 milijonov ljudi, če bi se poraba mesa v industrijskih deželah zmanjšala samo za 10 %.

Dejstvo je, da je na svetu okoli milijarda ljudi kronično lačnih, med njimi je kakšna polovica otrok. Več deset tisoč ljudi, med njimi tudi veliko otrok, celo dnevno umre zaradi lakote. Vsak človek, ki postane vegetarijanec, pomaga pri zmanjševanju lakote v svetu.

 

Napačen način kmetovanja (29.5.2008)

Slovenija je ob koncu maja gostila kmetijske ministre EU, ki so se na formalnih in neformalnih srečanjih pogovarjali o skupni kmetijski politiki, tudi o zakonodajnih predlogih glede reforme skupne kmetijske politike. Evropska komisija med drugim predlaga ukinitev prahe, postopno odpravo mlečnih kvot, prenos več sredstev iz prvega stebra neposrednih plačil kmetom v drugi steber ukrepov razvoja podeželja in najnižje plačilo oziroma omejitev glede na velikost kmetije.

Pozdraviti je sicer prizadevanje EU za izboljšanje stanja v kmetijstvu, vendar pa je vprašanje, ali so predlagani ukrepi tisti, ki lahko stvari premaknejo v pravo smer. Ukinitev prahe, in nadaljnje subvencioniranje masovne reje živali, vsekakor ni prava smer. Dejstvo namreč je, da je konvencionalno kmetijstvo s poudarkom na reji živali, huda grožnja celotno družbo. Konvencionalno kmetijstvo, še posebej preko živinoreje, izjemno uničuje podnebje, saj ima v globalnem smislu bistveno več emisij toplogrednih plinov kot celoten svetovni promet. Konvencionalno kmetijstvo zelo zastruplja okolje s pesticidi, hormoni, antibiotiki in drugimi strupenimi snovmi. Vse to ima hude posledice za vodo, prst ter zrak in seveda človeka kot končnega člena v prehrambeni verigi. OZN je celo javno objavil poročilo, iz katerega je razvidno, da je živinoreja glavna grožnja okolju. Zaradi živinoreje je mnogo hudih bolezni, ki jih sicer sploh ne bi bilo. V iztrebkih govedi se nahajajo povzročitelji preko 40 nevarnih obolenj, ki so 50 do 100 krat bolj koncentrirana kot v človeških. Seveda sta produkt živinoreje, meso in tudi mleko, rizična faktorja za mnoge civilizacijske bolezni – sta torej škodljivi živili. Nenazadnje pa živinoreja pomeni tudi grozljivo trpljenje živali, ki jih človek muči za to, da pridobi nekaj, kar je tudi zanj izjemno škodljivo in mu vedno bolj prinaša trpljenje. Paradoksalno. Kar seješ, to žanješ!

Vsa dejstva o izjemni škodljivosti živinoreje za celotno družbo so Evropski komisiji nesporno znana. Zato je izjemno čudno, da ta komisija ne predlaga ukinitev živinoreje in konvencionalnega kmetijstva. Nerazumljivo je, da ne predlaga ukinitev dejavnosti, ki uničuje ljudi, živali in naravo. Takšno politiko si lahko razlagamo tudi kot načrtno uničevanje okolja, živali in ljudi. Lahko se tudi vprašamo ali je nekomu v interesu, da bi narava in živali trpele in ljudje bili bolni? Nerazumno je, da se ne predlaga odprave nečesa škodljivega, pa čeprav obstaja jasna alternativa živinoreji oz. konvencionalnemu kmetijstvu. To je miroljubno kmetovanje, ki ne sloni na živinoreji in ne uporablja kemije oz. gnoja in gnojnice. Dejstvo je, da je potrebno za 1kg govejega mesa 9 kg žita. Koliko ljudi je mogoče prehraniti z 1 kg mesa in koliko z 9 kg žita? Razlika je ogromna, zato tudi manjši hektarski donosi iz miroljubnega kmetijstva zadovoljujejo potrebo po hrani za celotno človeštvo, če bi se prehranjevali naravno torej brez mesa. Lahko rečemo, da živina bogatih žre hrano revnih. Predvsem pa je hrana, ki je pridelana na takšen način, bistveno bolj zdrava kot konvencionalna. Tudi etičnost miroljubnega kmetijstva je na višjem nivoju, saj temelji na načelu, kar ne želiš, da ti drugi storijo, ne stori ti njim. Obenem daje družbi večjo civiliziranost in kulturnost kot pa načelo čim večji dobiček za vsako ceno, na katerem temelji sedanje kmetijstvo. Jasno tudi je, da je cena pridelkov iz miroljubnega kmetijstva bistveno nižja kot cena pridelkov iz klasičnega kmetijstva, saj cena teh izdelkov ne vsebuje stroškov uničevanja okolja in zdravljenja bolezni. To namreč moramo plačati vsi davkoplačevalci, kar seveda ne velja za izdelke miroljubnega kmetijstva, saj ti teh stroškov enostavno ne povzročajo.

Nerazumljivo je, da Evropska komisija predlaga ukrepe, ki bistveno ne reformirajo skupne kmetijske politike, saj so negativne posledice te politike zelo hude. Nerazumljivo je tudi, da se konvencionalno kmetijstvo podpira z izjemno velikimi vsotami denarja. Zakaj se s tem denarjem rajši ne podpre kmetijstva, ki ni škodljivo za okolje, ljudi in živali?

 

Edina rešitev za obstoj čebel je miroljubno kmetijstvo (15.5.2008)

V Sloveniji množično umirajo čebelje družine. Na Čebelarski zvezi Slovenije (ČZS) sporočajo, da jih na pomore čebel zadnjih štirinajst dni opozarjajo z različnih koncev Slovenije. Čebelarji sumijo, da so za pomore kriva fitofarmacevtska sredstva. Poslanka Marjetka Uhan (NSi), ki se ukvarja s prodajo fitofarmacevtskih sredstev in je bila glasna zagovornica bolj liberalnega zakona o fitofarmacevtskih sredstvih, ki ga je DZ sprejel pred malo več kot letom dni, je ob pomoru čebel izjavila: »Potrebno je odkriti kršitelje oziroma povzročitelje umorov čebel in jih ustrezno kaznovati. Fitofarmacevtska sredstva so nevarna tako za živali kot za ljudi, zato jih je potrebno uporabljati strokovno in odgovorno. Če bi se porabniki fitofarmacevtskih sredstev držali zakona in navodil, do tega gotovo ne bi prišlo.«

Vir: http://www.vest.si/2008/05/13/pomori-cebel/

V Združenju za razvoj miroljubnega kmetijstva nam morala, etika in ustava RS ne dopuščajo biti tiho, ko gre za uničevanje, zastrupljanje in ubijanje narave, živali in voda. Znano je, da so naša polja in travniki že preobremenjena s kemijo, gnojem in gnojnico, da pijemo v Sloveniji zaradi tega slabo vodo, da so v Organizaciji Združenih narodov za kmetijstvo FAO priznali, da je množična reja živali eden največjih onesnaževalcev in glavnih krivcev za klimatske spremembe, kakor tudi, da je možno brez strupov in živalskih izločkov pridelati dovolj hrane za vse ljudi. Res čudno, da odgovorni v državi javno zagovarjajo in napeljujejo k dejanju, ki je v nasprotju z ustavo RS in to brez kakršnekoli odgovornosti. Po ustavi RS smo namreč vsi dolžni skrbeti za ohranjanje naravnega bogastva. Upravičeno se lahko vprašamo, ali bo kdo izmed pretekle in sedanje politične elite, ki je torej protiustavno zapeljala kmete v to ubijajoče in uničujoče kmetijstvo, kazensko odgovarjal ali se je vsaj pripravljen javno opravičiti državljankam in državljanom, mladini in otrokom za vse to. Težko je trditi, da tla in rastline, ki nas hranijo, ter voda, ki nas krepi in odžeja, niso del naravnega bogastva Slovenije. Velikokrat slišimo, da so otroci naše največje bogastvo. Zastavlja se vprašanje, kako si zagovorniki uničevanja tal in voda predstavljajo življenje naših otrok brez rodovitnih polj in pitne vode. Je morda uničevanje in ubijanje narave in živali načrtno in s tem tudi nas in naših otrok?

Vsako škropivo nosi v sebi informacijo o ubijanju

Kot kmetje z drugačnimi izkušnjami želimo dodatno pojasniti to problematiko. Vsako škropivo nosi v sebi informacijo o ubijanju. Prav tako je znano, da rastline proizvajajo snovi, s katerimi bi se zaščitile pred pesticidi, ker nimajo jeter. Te snovi pa so lahko strupene za človeka, tako da lahko dobimo dvojni strup.

Trditev, da bi prišlo do pomanjkanja hrane brez uporabe pesticidov, je smešna in zelo zavajajoča, kajti kljub strupom in kemiji je ena tretjina ljudi na Zemlji lačnih oz. vsak dan zaradi lakote umre 40.000 otrok. Grozljiv podatek, vendar resničen. In zakaj?

Pravi odgovor za lakoto v tretjem svetu, ki se ga poskuša prikriti, je mnogim že dolgo znan, verjetno tudi gospe Marjetki Uhan, poslanki Nove Slovenije, zagovornici uporabe pesticidov, in se glasi: Množična reja živali v zahodnem svetu je eden izmed glavnih krivcev za lakoto v tretjem svetu. Poglejmo zakaj: Na določeni površini zemlje, ki služi za krmo živali, z mesom teh živali nahranimo deset ljudi, če bi bila zasejana npr. z grahom, prosom, lečo, ajdo ali ječmenom, namenjeno za hrano ljudi, pa nahranimo sto ljudi. Torej brez mesne produkcije bi človeštvo imelo dovolj hrane tudi brez uporabe pesticidov in ne bi izumirale čebele ter mnoge druge živali in rastline.

Več kot 50% vsega žita se porabi za krmo živali, tretjina afriškega pridelka arašidov, ki je bogat z beljakovinami, je namenjenega krmi zahodnoevropske živine in perutnine. Za vsakih 16 kg žita, ki je namenjeno krmi živine, dobimo le 1 kg mesa, stroški proizvodnje mesa so v povprečju do desetkrat višji od stroškov pridelave zelenjave, za pridelavo 1 kg žita potrebujemo 60 litrov vode za 1 kg mesa pa 2500 do 6000 litrov vode. Izračunano in dokazano je, da bi se dodatno lahko prehranilo 100 milijonov ljudi, če bi se poraba mesa v industrijskih deželah zmanjšala samo za 10 %.

Takojšnja prepoved uporabe kemije v kmetijstvu in reje živali bi pomenila ozdravitev in ponovno naravno rodovitnost tal ter drastično izboljšanje pitne vode, tudi mnogih potokov, ki so trenutno onesnaženi zaradi gnoja, gnojnice in kemije. Izboljšanje bi se pokazalo že v nekaj letih.

Rešitev je torej le v miroljubnem kmetijstvu

Osnovna ideja miroljubnega kmetijstva je vzpostaviti mir z ljudmi, živalmi, rastlinami in minerali, torej celotnim stvarstvom. Ninobenega izkoriščanja, ubijanja, in prehranjevanja s trupli živali. Torej naloga kmetov, predelovalcev in prodajalcev je, da se učijo tako živeti. Zemlja je za nas živ organizem in podobno kakor človek potrebuje počitek. Po opravljenem delu se morajo spočiti tudi polja za naslednjo aktivno fazo rodnosti. Njive nam dve leti rodijo, tretje leto ostanejo v prahi (neobdelane) in črpajo novo moč. , spočita zemlja in pa stare odporne sorte so osnovni pogoj in eden izmed temeljev našega kmetovanja. Živali so naši prijatelji. Lahko živijo z nami, vendar ne zato, da bi jih izkoriščali, prodajali, klali in pojedli.