Pridelki iz miroljubnega
kmetijstva iz Nemčije

ANKETA

Miroljubno kmetijstvo

Miroljubno kmetijstvo v Nemčiji je že 24 let klimi prijazno kmetijstvo, brez masovne živinoreje, brez gnojenja z gnojem in gnojnico in brez kemije. Kajti ti dejavniki spadajo med glavne povzročitelje klimatskih sprememb.

»Torej je kmetijstvo s svojimi direktnimi in indirektnimi učinki povzročilo upadanje vrst.« Znani zoolog, evolucijski biolog in ekolog Josef H. Reihholf ugotavlja in prikazuje neusmiljen krog: živinoreja, gnojenje z gnojnico in hitro izumiranje živalskih ter rastlinskih vrst v današnjem času. Upadanje vrst je zato alarmantnen znak, ker je naravi lasten kozmični red. Če se poruši, ima to posledice za celoten rastlinski in živalski svet in seveda tudi za človeka – podobno kot je pri uri: če manjka eno kolesce, ura ne gre.

Pridelava brez kemije  ter brez gnoja in gnojnice

Kmetje v miroljubnem kmetijstvu, iz katerega izhajajo proizvodi Lebe Gesund, so že veliko prej, kot je bilo znano usodno delovanje živinoreje in gnojenja z gnojem, največjo pozornost posvečali pridelavi brez kemije in brez gnoja ter gnojnice. Zlato pravilo »Kar nočeš, da tebi kdo stori, tega tudi ti nikomur ne stori«, je postalo v miroljubnem kmetijstvu vodilna misel pri delu za naravo in živali. Kdor danes opazuje polja miroljubnega kmetijstva, kdor doživlja bogastvo vrst na njivah in okrog njih, in kdor uživa plodove iz tega poljedelstva, lahko izkusi mir, živost in zdravje iz narave.

Tripoljno poljedelstvo z enoletno praho

Glavno pozornost v miroljubnem kmetijstvu posvečajo negi življenja v tleh: čudovitemu skupnemu delovanju mikroorganizmov in malih ter najmanjših živali, ki proizvajajo hrano za rastline, rahljajo tla in jih ohranjajo zdrava.

Zdrava tla -  zdrave rastline

V miroljubnem poljedelstvu pustijo polje vsako tretje leto v prahi. Kmet pusti polje počivati in življenje tal »hrani« s kameno moko, otrobi, pokošeno travo, listjem in s posebej pripravljeno Lebe Gesund – krušno pijačo. Na ta način se regenerira in razvija življenje v tleh.

V zdravih njivskih tleh najdejo rastline vse, kar potrebujejo za rast. Ne potrebujejo kemičnih gnojil ali gnojnice in tudi kemičnih »zaščitnih sredstev za rastline« ne. Ker so zdrave in močne, se lahko ščitijo same.

Tudi v rastlinskem svetu se je ponovno vzpostavila raznolikost vrst: na poljih raste vse polno divjih zelišč. Poleti najdemo plavico, mak in redki kokalj sredi travnih bilk. Doživimo lahko: kjer si človek prizadeva za enost z naravo in živalmi, vse krasno uspeva, tam je življenje – tudi za prihodnje generacije.

Bogastvo vrst  v miroljubnem kmetijstvu

Na poljih miroljubnega kmetijstva se življenje živahno razvija: tu domujejo zajčje družine, srne so redni obiskovalci, lisice imajo svoj brlog že vrsto let na istem mestu sredi polja, pisana jata ptičev žvrgoli nad pokrajino. Pojavile so se živalske vrste, ki jih sicer že težko najdemo: jazbeci so pogosti gosti, tudi prepelica in jerebica, prav tako rjavi srakoper, skobec, škarnjek in sokol. Vsi najdejo hrano in življenjski prostor na nezastrupljenih poljih miroljubnega kmetijstva.

Kmetje miroljubnega kmetijstva ščitijo živali in naravo, ne morijo in ne ropajo narave. Polja v miroljubnem kmetijstvu so vključena v velik sistem biotopov Gabrielinega sklada za naravo in živali.

Miroljubno kmetijstvo že nekaj let dosledno vztraja na poti:

zdrava tla – zdrava rastlina – zdrava hrana – zdrav človek.