Izhod iz katastrofe prehranjevanja

Kmetijstvo se je zadnjih 50 let spremenilo v nasilno agrarno industrijo. Ni nasilno samo do milijarde goved, svinj in kokoši, ki jih goji pod barbarskimi pogoji v hlevih za masovno živinorejo, jih muči s prevozi, ki jim ni videti konca in žrtve kolje pod oglušujočimi kriki. Nasilna je tudi do narave in kmetijstva, ki ga letno npr. samo v Nemčiji zasuje s tremi milijardami ton umetnih gnojil in 31.000 tonami zaščitnih sredstev za rastline. Kemični gorjači se žrtvuje vse, kar je napoti konceptu industrijskega izkoriščanja narave; najmanjša živa bitja v zemlji prav tako kot njivske zeli – vključno s poljskim makom in plavico.  

Le maloštevilni so slutili, da nenaravno obnašanje ne more biti v redu. Njivska tla so se izlužila; monokulture so uničile pokrajino; oblaki amoniaka iz polite gnojnice po poljih so se spremenili v kisli dež. Kot protiutež je nastalo gibanje »ekološko kmetijstvo«, ki živali goji »vrsti primerno« in poljske pridelke prideluje »ekološko«. Živalim gre, dokler živijo, malo bolje. Imajo več svobode in ne smejo jih krmiti s kadavri njihovih vrstnikov. Ampak na koncu jih bodo zaklali tako kot njihove »konvencionalne« vrstnike.  

In polja? Tudi polja so lahko malo zadihala, ko so uvedli »ekološko kmetijstvo«. Prihranili so jim kemične strupe. Toda gnojnica in gnoj še onesnažujeta polja. Faktorja negotovosti, ki ne moreta slepiti glede še tako lepih »eko« in »bio« etiket.  

Miroljubno poljedelstvo že nekaj let dosledno utira druge poti:  
zdrava tla – zdrava rastlina – 
zdrava hrana – zdrav človek.